Ars humana

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
00:00
00:00

Zusammenfassung der Episode

"Ne vem, zakaj pišejo drugi, jaz pišem zato, da sebi razjasnim, kakšen je svet in moj položaj v njem," je na letošnjem nastopu na festivalu Indigo v Ljubljani povedal črnogorsko-bosanski pisatelj Andrej Nikolaidis (1974). Nikolaidis danes velja za enega najbolj prodornih piscev, a tudi premišljevalcev današnje stvarnosti v regiji. Mnogi njegovi javni nastopi, politični komentarji ali kritični zapisi v medijih so brezkompromisni in mnogokrat povzročajo burne odzive. Ta pisatelj, ki je prejemnik številnih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, trenutno živi in dela v Črni gori, odraščal pa je v Sarajevu v mešani črnogorsko-grški družini. Je avtor številnih knjig, štiri njegove romane pa lahko beremo tudi v slovenščini: Mimesis (2006), Madžarski stavek: žaloigra (2018), Sin (2018) in Odlašanje. Parezija (2021). V pogovoru z njim pretresamo nekaj globalnih problemov današnjega sveta. Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO

Folgen

806-

Andrej Nikolaidis: "Vse je znano, ampak najslabši nam še vedno vladajo"

"Ne vem, zakaj pišejo drugi, jaz pišem zato, da sebi razjasnim, kakšen je svet in moj položaj v njem," je na letošnjem nastopu na festivalu Indigo v Ljubljani povedal črnogorsko-bosanski pisatelj Andrej Nikolaidis (1974). Nikolaidis danes velja za enega najbolj prodornih piscev, a tudi premišljevalcev današnje stvarnosti v regiji. Mnogi njegovi javni nastopi, politični komentarji ali kritični zapisi v medijih so brezkompromisni in mnogokrat povzročajo burne odzive. Ta pisatelj, ki je prejemnik številnih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, trenutno živi in dela v Črni gori, odraščal pa je v Sarajevu v mešani črnogorsko-grški družini. Je avtor številnih knjig, štiri njegove romane pa lahko beremo tudi v slovenščini: Mimesis (2006), Madžarski stavek: žaloigra (2018), Sin (2018) in Odlašanje. Parezija (2021). V pogovoru z njim pretresamo nekaj globalnih problemov današnjega sveta. Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO

16 Nov. 2026
805-

Anton Trstenjak in njegova zapuščina

Letos obeležujemo 120. obletnico rojstva in 30. obletnico smrti dr. Anton Trstenjaka, širši javnosti najbolj znanega kot psihologa. V organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ustanove dr. Antona Trstenjaka ter Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je konec oktobra potekal simpozij o tem vsestranskem mislecu. Kot katoliški duhovnik se je ukvarjal tudi s pastoralno psihologijo. O tem je leta 1946 izdal odmevno knjigo. Veliko pa je preučeval tudi antropologijo in etiko. O teh vidikih Trstenjakovega dela razmišljata prof. dr. Vinko Potočnik in prof. dr. Edvard Kovač. Vir fotografije: Wikipedija

09 Nov. 2026
804-

Roland Barthes: ''Smrt in žalost sta samo banalni''

Kako se soočiti s smrtjo in žalovanjem ob izgubi bližnje osebe? To je eno ključnih vprašanj, s katerim se v delu Dnevnik žalovanja: 26. oktober 1977–15. september 1979 (LUD Literatura, 2020) sooča francoski literarni teoretik, esejist, filozof in semiotik Roland Barthes (1915–1980). S prevajalko tega dela Suzano Koncut pretresamo to nenavadno, fragmentarno, mestoma tudi hermetično delo, ki je hkrati intimen in filozofski razmislek o žalovanju, ob tem pa še predstavimo tega zanimivega misleca 20. stoletja. Pogovor je bil prvič objavljen leta 2021. Foto vir: Wikipedija

02 Nov. 2026
803-

Meta Grosman: "Jezik je tudi sredstvo osmišljanja življenja" – v spomin zaslužni profesorici in veliki zagovornici branja

"V človeškem delovanju ima jezik osrednje mesto," je v pogovoru za naš radio povedala zasl. prof. dr. Meta Grosman (1936–2026), ki je letos oktobra umrla v 91. letu starosti. Bila je dolgoletna redna profesorica za angleško in ameriško književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, ki ga je vrsto let tudi vodila kot predstojnica. Leta 2010 ji je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužna profesorica. V širši javnosti pa je bila prof. Grosman znan kot strokovnjakinja, ki se ukvarja z branjem, recepcijo književnosti, metodiko pouka književnosti ter teorijo prevajanja. Med drugim je bila tudi predsednica Bralnega društva Slovenije in sodelavka Bralne značke ter članica komisije za pripravo Nacionalnega programa za razvoj pismenosti. Prof. Grosman se je problemu branja in bralcev posvečala že od 60. let 20. stoletja. O tem je napisala več strokovnih člankov in knjig. Med njimi izstopa njeno delo Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju (Založba Sophia,…

26 Okt. 2026
802-

Levičarska melanholija – način kritičnega razmisleka

V delu Levičarska melanholija Enzo Traverso (1957), italijanski zgodovinar, avtor številnih knjig o kritični teoriji, holokavstu, marksizmu, totalitarizmu, revoluciji idr., razmišlja o zgodovini, porazih, spominu in pomenu levičarskih idej ter trdi, da je melanholija lahko politično produktivna, saj spominjanje preteklih porazov lahko levici pomaga, da ponovno premisli svoje ideje, namesto da bi svojo zgodovino preprosto slavila ali pozabila. Avtor se osredotoči na zlom komunizma med letoma 1989 in 1991 ter proučuje občutek izgube, ki je temu sledil, ob tem pa se še sprašuje, kaj ostaja politično pomembno po neuspehu velikih revolucionarnih projektov. Zato je Traversova poanta, da melanholija lahko postane način kritičnega razmisleka. O tem in o delu s polnim naslovom Levičarska melanholija: marksizem, zgodovina in spomin (prevod Katarina Majerhold, Inštitutu Časopis za kritiko znanosti, 2025) razpravljata prof. dr. Lev Kreft in Matjaž Zorec. Foto: grafika z naslovnice knjige Levičarska melanholija:…

19 Okt. 2026